nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Mihael odpre vrata v sosednji prostor in izgine, zasliši se nekaj zaporednih ženskih vriskov, Poljanec in njegov hlapec se spogledata, Poljanec čuti, da se mu rahlo vrti v glavi, pomisli: to je še zmeraj od tiste bukve. Mihael Kumerdej se vrne z debelo zlato verigo okrog vratu, zdaj je spet pravi romarski principal. Vzame steklenico z žganjem in vsem trem natoči, izpijejo na dušek, Poljanec čuti, da to ni dobro za njegovo glavo, od zadnjega pomladanskega snega, ko je hodil po gozdu, to ni dobro za njegovo glavo, Mihael spet natoči, spet izpijejo na dušek, v Poljančevi glavi se nekaj čudno suče: koga imaš tam za steno? vpraša.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani