nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Windisch je pomislil, da bi bilo dobro imeti ob sebi nekoga, ki ni vojak, nekoga, ki ni ranjenec kakor on sam, nekoga, ki ga niso zapustili, kakor so vsi zapustili njega v tej prazni kmečki hiši ob jezeru, da bi se potem nekoč privlekel za njimi. Ni hotel ostati v lazaretu, ni hotel gledati tistega stokanja in odtrganih nog in rok, sam se je hotel zlizati. A zdaj bi si želel nekoga, ki se bi mu morda smilil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani