nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nikoli poprej ni razmišljal na ta način; odkar je prišel iz bitke pri Leuthenu, je vsako jutro pomislil, da je usoda, njegova usoda težka, nesmiselna in nepredvidljiva. Danes, je mislil, danes jezdiš v polstenem klobuku in s srebrnimi ročaji pištol za pasom, med silnim bobnanjem jezdiš danes skozi mesto, lep in občudovan, meščanke se ti smehljajo, danes te vsi občudujejo in ljubijo, jutri, tisti jutri,ki potlej do konca ostane edini danes, ti manjka pol obraza in se ne upaš več pogledati v zrcalo. Nobeno vino več ne pomaga, vino zjutraj kljuva v ranah, boleče se razleze po vsem telesu spoznanje, da ti nisi več ti, ampak nekdo drug, ki z visokim gospodom stotnikom Francem Henrikom Windischem nima nič več skupnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani