nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
V gozdu je bilo še temno, na obronku se je močneje svetlikalo, z močvirnatega barja ob potoku se je dvigovala meglica in šla čezenj, čez njegov mirni, blodni, nevarni pogled. Stopil je iz gozda proti ovcam za ogrado, tam na J umitem zelenem travniku so se začele nemirno prestopati. Ko je v popolni tišini napravil še nekaj korakov, so ovce začele blejati in tekati ob ogradi, nekatere so se z mladiči zgnetle v pokrit hlev in s svojimi nedolžnimi pogledi, s svojim ovčjimi, jagenjskimi, božjimiočmi gledale v čisto jutro, v oblačno mirno jutro, iz katerega je prihajala velika, nevarna, grozo prinašajoča žival.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani