nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
To bom preslišal, je pomislil, ne bom se ukvarjal s to neumnostjo.
Sedel je na svojem črnem vrancu, stotnija kranjskih topničarjev je bila razvrščena pred njim, za njimi pološčeni topovi, za njimi češki kirasirji, zadaj vozovi s pratežem, tam je ženski eskadron, od tam ga gledajo Katarinine oči in mnogo parov oči drugih žensk, vse je bilo tako, kot je treba, čeprav je Windisch razločno vedel, da ni vse tako, kot je treba. Predvsem je čutil, da ga je samo pol in na drugi polovici nekakšna praznina, nekaj kakor nič.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani