nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zdaj me rešijo samo še moji topničarji, je pomislil, samo granate v lepih parabolah, ki bodo letele čezme in tja proti gozdnemu obronku, kjer molče stoji pruska vojska s svojimi plahutajočimi zastavami. Ko bodo prileteletja dol, ko se bodo na tleh zablisnile in razletele, se bo na vse konce razletela tudi tista negibna in molčeča pruska vojska in njihove zastave bodo scefrane obvisele na počrnelih drogovih. Toda namesto granat je zdaj v taki lepi paraboli letel tja dol on sam, padal je, Windisch, padal je, kakor padajo ljudje, ki ne vejo, ali se jim to padanje sanja ali je to padanje proti travnatemu pobočju in gozdnemu obronku resničnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani