nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kajti tam sem jo čutila, tudi tam, ko sem hodila s Simonom, ki sem ga priklicala na severno ravnico iz landshutske ječe, ko sem hodila z ljubljenim v pomladnih večerih, kakor sva nekoč že hodila in z nama mula, vesela žival, ko sva štela zvezde na nebesih in čutila vonljivo travo pod seboj. V spolu, ki je, odkar si me pograbil ti, Windisch, odkar si mi s sabljo razmaknil noge, samo še lepljiva luknja pekla. A vseeno, vseeno, duh ne odide, duša ne vzplava, dokler ne obmiruje bitje srca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani