nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ko ne bi v neki taverni, kajti tisto ni bil več samostan, odkar si razjahal na dvorišču, spremenil si ga v taverno, ko ne bi tja prišel ti, kozel s svojo svileno ruto. Mojega ljubega si prodal v suženjstvo, mene si odvlekel s seboj, v posteljo si me odvlekel, in jaz sem šla s teboj, in moja tožba nad tem tvojim, nad tem mojim dejanjem odmeva iz kletke čez strehe spečega mesta, čez poljano, čez močvirje, čez taborišče spečih vojsk. Med temnim nebom visoko zgoraj in črno zemljo globoko spodaj ždim tukaj mnoge noči, čakam na tvoje pijanosti in leganja name in to noč končno tudi na izhod iz tega sveta, tvoj ali moj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani