nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
40 S sabljo si mi razmaknil noge, govori Katarina Poljanec smrčečemu avstrijskemu oficirju, nečaku barona Leopolda Henrika Windischa, pogumen si bil in pijan, pijan si bil od poguma in pogumen od pijanosti, sam sebi si se čudil, kako pogumno zmaguješ nad žensko iz svojih krajev, ki si jo našel sredi Nemčije. Kaj počne ženska iz tvojih krajev sredi Nemčije, kaj sploh lahko počne, če ne tega, da razmakne noge pod odločno silo pijanega avstrijskega oficirja, ki ni bil še v nobeni bitki, ki je ves čas pazil, da si ne pomaže svilene rute, ki je doslej stopal kakor pav s škripajočim jermenjem na sebi, z belo suknjo in pavjim pokrivalom okrog zloščenih kanonov. Ampak jutri boš v bitki, nedaleč od tod, Windisch, nedaleč od Breslaua, na oni ravnici pri kraju z imenom Leuthen, tudi pruski kanoni so zloščeni in čakajo, da bodo zjutraj bruhnili ogenj in bodo njihove granate raznesle meso tvoje vojske, nemara tudi tvoje meso v smradu smodnika, v
blesku eksplozij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani