nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Preslišal je njegov pijansko momljajoč odgovor, ni izvedel, kako ji je ime, hčeri, ki gre v Kelmorajn, vgostilni se je dvignil hrup, v gostilni Kolovrat so začeli bučno nazdravljati Mariji Tereziji in njenim generalom, da je odmevalo pod okna škofije: vivat! vivat! Tam za okni se je knezoškof ljubljanski nemirno obračal v snu pod svojimi nebesi z rdečeličnimi angeli, ki bi morali biti beli, prosojno beli.
V njegovi duši se je nekaj premaknilo, nostri so ga zapustili, ampak tu so ljudje, vsi ljudje, vino je naenkrat imelo okus, naročil je kos mesa, ga pojedel, smejal se je s kmeti in meščani, poslušal je zgodbe o romanjih, že dolgo jih ni slišal, že od noviciatskih let, pozorno je poslušal in spraševal o romanju, na katero se pravkar odpravlja veliko ljudi iz južnoavstrijskih dežel, tudi ta veliki sivi mož, ki nekoliko laže, ampak z dobrimi nameni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani