nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Simon Lovrenc je bil že v So Paulu, na poti na ladjo, na silo odpeljan, kakor da bi bil kak galjot, ne pa ud svete Družbe Jezusove, ne pa sin Ignacija Lojolskega, tam je videl odhajati veliko vojsko, topove, konjenico, ali tudi sveti Ignacij, bil je vojak, ne more nič storiti zoper to vojsko?; videl je odhajati bandeiro, strašno armado, ni mu bilo treba vprašati, kam grejo, mameluki, kruti vojščaki. Vedel je, da se nostri in Gvaraníji te armade ne bodo ubranili, nostri, ker se pod grožnjo smrtnega greha ne smejo boriti, tisti, ki se bodo, bodo končali s preluknjanimilobanjami ali prerezanimi vratovi, Gvaraníji, ker so prešibki, velikokrat so se ubranili, zdaj se ne bodo, nadnje grejo topovi, konjenica, hrum kopit, preden bo top patra Klugerja enkrat samkrat ustrelil, bo Santa Ana pomendrana. Rdeča zemlja se bo napila njihove krvi, krvi gvaraníjskih bojevnikov, njihovih otrok in žena, tudi krvi onih patrov, ki so ostali, da bi se bojevali za ime
Gospodovo... ali tudi prvi vojščak Družbe tam v nebesih, v svojem življenju je bil tudi vojščak, oficir je bil, naš oče, oče Družbe, Ignacij, don Inigo Lopez de Recalde, ali tudi on ne more nič storiti?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani