nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Bolj ko se mu je zdelo nesmiselno, kako bi naj on, ubogi sholastik, samotni človek, izgnan iz velikega občestva Družbe Jezusove, iz njenih legij, kako naj bi on napadel vojsko njenega habsburškega veličanstva Marije Terezije, stražo artilerijskega polka, ki se je bojeval ali se je bil namenjen bojevati z vojsko Friderika Pruskega, bolj ko se mu je zdela nesmiselna obtožba, da naj biprav on, ki nikomur nikoli ni skrivil lasu, razbijal landshutsko imovino, ko je vendar tisto noč preživel v samostanski celici, no ja, s kom jo je preživel, tega sodnikom ni nameraval pripovedovati, manj je razumel to nenadno vrtoglavico. To je vrtoglavica pred ničem, so pomislili njegovi filozofski možgani. Stvar je tako nesmiselna, da je podobna niču, breznu niča, ki obstaja, nas čaka in vleče vase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani