nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Saj ve, Katarinin angel, da Katarina to noč ne vidi dobro, ve, da je zato, ker se je od silnega premika v srcu obzidje okrog nje porušilo, a vseeno jezno odkimava, podobenje, angel, hudi sestri Pelagiji, ne pa Katarinini angeli, vse ve, a razumeti ne more: ni toplote, tukaj veje hlad, kdo bi se odločil za hlad, ne pa za toploto, za angele so ljudje res strašni in nepredvidljivi.
Nekoč je bil Bog strožji, baje je bil v starih časih prav srdit, zato se take stvari niso mogle zgoditi. Če je bila ženska obljubljena enemu, potem ni mogla biti z drugim, ne da bi se Bog strašno razsrdil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani