nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nekatere so bile prav glasne, skoraj preveč, nekatere so bile kmalu tudi nekoliko pijane, kakor so bili seveda kmalu pijani tudi oficirji, kakor je bil dobre volje tudi škofijski vikar in kakor je tudi Katarina sama že po prvi predjedi, po gosji pašteti, začutila, da se ji skozi glavo pretaka posebno prijetna omotica. Za hip je pomislila, da se dogaja nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi, pomislila je tudi na Simona, ki ga ves dan od nikoder ni, iz globine svoje duše je velikokrat pomislila nanj in se ozirala k vratom v upanju, da se bo naenkrat prikazal.
Ves dan je v njej naraščala tista znana pesem iz Lendla: vedela sem, da bo odšel, vedela sem, da ga ne bo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani