nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Na častnem mestu, med vikarjem in Windischem je sedela Katarina. Bilo je lepo, zagotovo lepše kot v kakšnem romarskem hospicu, to je bilo prvo, kar je pomislila, ko je prišla v prostor, osvetljen s plamenicami in zlatim posodjem, ki so ga v skromni refektorij navlekli oficirji, bilo je svetlo, oficirji so bili obriti in v paradnih oblačilih, večini je tekla po žilah modra kri, ko so posedli, je landshutski virtuoz zaigral na čembalo, mili zvoki tega blagega instrumenta so preplavili prostor in njeno od negotovosti izmučeno dušo, rekli so, da igra briljantno, bravissimo. Ni bila edina ženska, tudi z drugimi oficirji so sedele dobro razpoložene gospe, najbrž njihove soproge, ki so se vozile za vojsko na posebnih vozovih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani