nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In po tej mirni gladini umitih ulic, tuje ropotije in umazanije pospravljenega mesta je hodil Simon Lovrenc nekoliko omotičen, neprespan, razburkana duša in misli, ki so divjale po celici, vse je nekako potihnilo, bolje rečeno: potuhnilo se je nekam na dno sredi toplega in mirnega dopoldneva. Gledal je, ali bo kje našel romarje, vsaj še kakšnega, morda bi bilo vseeno najbolje, da se jim pridružita, naj bo, kar mora biti. Nikogar ni našel, odšli so.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani