nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ubogega Simona Lovrenca je skrbelo, kako najprej skriti in potem neopazno spraviti Katarino iz samostana, namesto da bi ostal tam in s seboj zazidal vse dohode do nje. Ko je prišel skozi vrata, je videl, da to zdaleč ni več podobno samostanu, na poljani je bilo vojaško taborišče, na nekem vozu in okrog njega so postopale mlade ženske, ena se je umivala in se šalila z vojaki, ki so jo opazovali, pomislil je, da bi šel nazaj in Katarino potegnil iz tega brloga, vseeno se je odločil, da bo najprej našel konja ali celo voz. Reka je tekla mirno, njena rjavkasta in svetla mirna gladina je bila slepilo in tudi mesto je bilo slepilo: ulice so bile skoraj tihe, vse je bilo pospravljeno, kakor da se na njih ni nikoli, kaj šele noč in dan poprej, dogajala manjša vojna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani