nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ko se je privlekel do vrha stopnic, se je moral oprijeti stene, da ni padel vznak in zgrmel po tistih strmih stopnicah, čez katere je prilezel. Zgoraj je stala velikanska bela prikazen, ki nikakor ne bi smela biti tam, saj so jo slabo držale noge, biti bi morala v postelji, natančneje rečeno: na dveh posteljah, šele zdaj se je zavedel, da ga niso pričakali njeni smehi in joki. Med vrati je stala Velika Magdalenka, ni mogel verjeti svojim očem, stala je tam, z rokami uprtimi v boke in iz njenih oči so švigale strele, močno si je zaželel, da bi spet legla, da bi lahko zaspal med njenimi videnji, četudi bi stokala od vsega, kar bi videla, zdaj je od vsega hudega zastokal on, ta mu bo dala piti pelina, vse drugačnega kot Leonida Schwartz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani