nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Stalen nadzor, pomisli Simonov novic iz hiše prve preizkušnje, nikoli ga ne bo zapustil, mladi novic njega, odraslega moža, ni ga zapustil onkraj morja in ostal je z njim, ko se je pridružil romarski procesiji, jezuitar, ki so se mu krohotali mladeniči, ko se je ustrašil ženske, jezuitar iz jezuitarske hiše, s katero je za zmeraj zaznamovan, mu govori: stalen nadzor je potreben, potreben je pred vrati samostana in potreben je okrog ženskega telesa. Samostan se obda z obzidjem, da ne bi prišle skušnjave, čeprav skušnjave pridejo tudi čez obzidje, tudi skozi stene, kakor je prišla ona, pridejo v nezavedni večerni uri, ni treba, da pridejo na slavnosti v rotovžu ali na plesu v pivnici, pridejo v nezavedni večerni uri, pridejo v spanje in pridejo zjutraj iz drugega, iz vzporednega sveta, ki ga imamo v sebi, tega nobeni zidovi ne zaustavijo, nobeno nadzorovanje. Ona hoče z njim, tja med svoje ljudi, ne da bi plesala, ampak da bi pokazala vsem in vsakomur,
da sta Simon in Katarina, Katarina in Simon dva, ki sodita skupaj, za zmeraj in pred vsemi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani