nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
V Dunajskem Novem mestu so imeli spodoben poligon, enota je v pravilnem redu jezdila tja, opravila kanonado, sprejela čestitke, stvar je imela svojo vojaško logiko od začetka do konca, navsezadnje so imeli spodobno kapelo, ki je udarila marš, bobni, činele, trobente, ne pa kmečkih vojaških žalostink kakor tukaj, tukaj so zvečer žolnirji peli do ohripelosti, on je čez dan kričal povelja do ohripelosti. Tukaj tudi ženske ni bilo nobene, domači kmetje so pred tujimi kmeti v uniformah, še bolj pa pred oficirji svoje hčere in žene zaprli v hiše; če je kakšna prišla ven, k nedeljski maši, in jo je kak oficir ogovoril, so že deževale pritožbe. Tamsweg ni bil tisto, kar si je stotnik Franc Henrik Windisch od tega vojnega pohoda obetal, nikjer ni bilo satanskega Friderika in njegovih nesposobnih generalov, nikjer prestrašenih pruskih grenadirjev, ki bi bežali kakor zajci pred bobnenjem krogel iz njegovih desetfuntnih topov, kakor je pela njegova kompanija; po
polji širokem vojska gre, oj vojska prajsovska, kanoni tam germijo, da trese se cel svet:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani