nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Rekla mu je, naj ne prihaja v njeno sobo, naj ji ne nosi hrane, živela bo ob kruhu in vodi, kakor ji je bilo ukazano in kar je sprejela; s prežečim razumevanjem je prikimal, razume njeno nesrečo in njeno bolečino, ne bo več prišel, če ona tega noče, on ji hoče samo olajšati težke trenutke, skrajšati ure njene samote. In res so težki trenutki in niso dolge samo ure samote z mislimi na izdajstvo ljubljenega človeka, s sanjami in z Luxurio z one cerkvene stene na Visokem, takšni so dnevi in so dolge noči. Romarji so tičali v Lendlu, prišle so novice, da so se v Bavarskem gozdu nekje nad Regensburgom vneli spopadi s prusko vojsko, ki je prodirala iz Češke, ni bilo varno nadaljevati poti, kdo bo branil uboge romarje, mnoge ženske med njimi, če se znajdejo sredi dveh vojska, sredi grmenja topov ali morda, kar bi lahko bilo še huje, sredi počivajočih vojakov, ki bi si želeli napetost pred bitko olajšati s kakšnim ropom ali posilstvom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani