nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Lepo jih bodo sprejeli, razkazali jim bodo naselje, maša bo slovesna, pesmi bodo prelepe, a vsi bodo odšli, oni pa ostanejo v svoji republiki, vladarji in podložniki hkrati, vladarji nad svojimi strastmi in slabostmi, če izvzamemo dišave patra Romera, če izvzamemo patra Simecko, ki se je neko noč spozabil z gvaraníjskim dekletom, ali patra Simona, ki se mu je nabralo precej ugovorov zoper predstojnike - kakor je nekoč v ljubljanskem kolegiju prijavljal svoje in tuje prestopke, tako je zdaj vse pogosteje ugovarjal - vsi so bili v kratkem naznanjeni in zabeleženi, a kdo je brez greha, še najboljši se morajo pokesati; vladarji, ker so se sposobni odpovedati zemeljskim skušnjavam, živeti v uboštvu in pokorščini Družbi in podložništvu evangeliju, ki mu tukaj služijo z zadnjim vlaknom svoje duše in telesa. Petdeset domačih patrov in bratov stoji pred mogočno cerkvijo v Santa Ani, še kakšnih trideset jih je prišlo iz drugih pueblov, kakšnih dva tisoč Indijancev je
zbranih okrog njih, treba se je zadrževati, da človek ob tem ni ponosen, napuh, superbia sehitro naseli v dušo, kakor se med vse naseljuje tudi skrb, ponos in hkrati skrb: s kakšnimi novicami prihaja provincial Strobel? Ali je mogoče, da bo to mogočno delo, ki ga uteleša osemdeset vitezov Societatis Jesu, razpadlo, kakor razpada nek kadaver ob zidovih puebla in se njegov smrad, ki ga prinaša blag vetrc, meša z dišavami gladko počesanega patra Romera, spet se srečata pogleda superiorja Inocenca in patra Simona: kaj storiti?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani