nova beseda iz Slovenije

Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:

Samo patri stojijo mirno, glave obračajo drug k drugemu in se mirno pomenkujejo, zbrani okrog superiorja Herverja, tu so Ignacijevi sinovi iz vseh mogočih evropskih mest in vaških zakotij, patri učenjaki in rokodelci, astronomi in filozofi, kateheti in slikarji, patri Bläulich, Cardenal, Sanchez, Romero, Simecka, Simonitti, Dubois, Lovrenc in mnogo drugih; petdeset patrov in prav toliko bratov v črnih plaščih, kakšen pogled! vitezi prve bojne legije Jezusove vojske, obdani z dva tisoč Gvaraníji puebla Santa Ana, nosilci evangelija, pogumni raziskovalci, nosilci križa, po njihovi zaslugi je zasajen globoko v to rdečo zemljo, nihče ga več ne izruje, njihovo delo je, da lahko danes bandera s svetimi podobami plapolajo nad obdelanimi in plodnimi polji, nad daljnimi estancijami z velikimi čredami, nad tridesetimi naselbinami mogočne jezuitske države; cvet Družbe na daljnem kontinentu čaka na prihod visokega obiska, prihaja praepositus provincialis Matías Strobel, prihaja škof iz Asuncióna, z njim mnogi gostje izPosadasa in Corrientesa; mirna je videti Jezusova legija, kakor da je od zmeraj tukaj in za večne čase, a ni tako, vsi vejo, da ni tako, v tem miru je prikrita nestrpnost in negotovost, dvom koplje po dušah legionarjev: provincial Matías Strobel in škof iz Asuncióna prinašata zadnje novice o usodi misijonov, o vsem, kaj se dogaja v Rimu in kaj v Madridu, kaj v Lizboni in navsezadnje kaj v San Miguelu, najbolj južnem pueblu, kjer so profesi in koadjutorji, superior in gvaraníjski corregidor, vsi enotno in odkrito, jasno in glasno izjavili, da se bodo uprli vsakemu poskusu nasilne evakuacije. S pompom bodo prišli tudi visoki uradniki madridske vlade, nekaj bogatih encomenderosov; naj pridejo, čeprav je patrom jasno, kakor je jasno tukaj vsem: uradniki in posestniki, škof in njegovi župniki, vsi skupaj se lahko pridejo samo šopirit; oblasti v tem pueblu, kakor tudi v tridesetih drugih, v vseh paragvajskih redukcijah nima nihče drug razen njih, Ignacijevih sinov v svoji edinosti, tukaj vlada Compania de Jesus. Lepo jih bodo sprejeli, razkazali jim bodo naselje, maša bo slovesna, pesmi bodo prelepe, a vsi bodo odšli, oni pa ostanejo v svoji republiki, vladarji in podložniki hkrati, vladarji nad svojimi strastmi in slabostmi, če izvzamemo dišave patra Romera, če izvzamemo patra Simecko, ki se je neko noč spozabil z gvaraníjskim dekletom, ali patra Simona, ki se mu je nabralo precej ugovorov zoper predstojnike - kakor je nekoč v ljubljanskem kolegiju prijavljal svoje in tuje prestopke, tako je zdaj vse pogosteje ugovarjal - vsi so bili v kratkem naznanjeni in zabeleženi, a kdo je brez greha, še najboljši se morajo pokesati; vladarji, ker so se sposobni odpovedati zemeljskim skušnjavam, živeti v uboštvu in pokorščini Družbi in podložništvu evangeliju, ki mu tukaj služijo z zadnjim vlaknom svoje duše in telesa.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA