nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In nič več te ne bo preganjalo, vsi demoni in vsi skušnjavci bojo bežali od tebe, spet boš, kar si, čista.
Naj bežijo skušnjavci, pomisli Katarina, samo da Simon ostane, pa četudi jo imajo za lajdro na romarski poti; ni odšel, to ni res, ni res, tega ni rekel, odmeva v njeni glavi, naj pride Simon, ni je zapustil, ne bo je pozabil, ona ga bo čakala, pa če jo imajo za romarsko lajdro, naj jo imajo, za kar jo hočejo imeti, vrti se ji v glavi, kaj pa, če je res, če je odšel, pozabil, izdal, kakor je pozabil očeta in mater in vse naravne sorodnike, kakor so mu nekoč ukazali, kakor je odšel iz Indij in tam pustil na milost in nemilost divjim vojakom otroke, ki jih je učil, ki jih je imel rad, ali ni že pozabil, odšel, izdal? svoj red je izdal, zahteval je, naj ga odpustijo, odpustili so ga, zaobljube je prelomil; ali ni vsega tega že nekoč storil, zakaj ne bi zdaj? Ker če je to storil, če je to rekel, če je odšel, jo zapustil in pozabil, potem
je res to, za kar jo imajo, lajdra na romarski poti, vlačuga, vzemi citre, hodi po mestu, pozabljena vlačuga, lepo igraj, pridno poj, morda se te spomnijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani