nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vseeno je v prsih tičala tesnoba, med romarji jebilo nekaj moških, ki so bili v vojni pred desetimi leti, Prus je od hudiča soldat, tudi ko mu odsekaš roko, se bo tepel naprej s tistim štrcljem, šele ko ima luknjo v glavi, šele takrat odneha. A bojna polja so bila daleč zgoraj, pot do Rena in Kölna je varna, pa tudi, kdo bi kaj hotel pobožnim in mirnim ljudem, ki s svojimi slovenskimi pesmimi romajo v sveti kraj, v kakšni vasi pa tudi zaplešejo svoj romarski rej, primejo se za roke in stopicajo v krogu, zraven pa vzklikajo nerazumljive besede in prepevajo žalostne pesmi o Mariji. Vseeno ni bilo lahko, prihajali so v deželo, kjer so se, župnik Janez jim je to povedal, nekoč dogajale hude reči: klali so duhovnike in srali v svete posode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani