nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Domačini so jim povedali, da so se spopadi manjših enot na Bavarskem in Češkem že začeli, avstrijska vojska je zmagovita, se razume, z njo je Božja pomoč, komu naj Bog pomaga, če ne vojski Njenega katoliškega Veličanstva, cesarice Marije Terezije, mar naj bi pomagal odpadniškim Prusom in njihovemu grabežljivemu kralju Frideriku? Vseeno je v prsih tičala tesnoba, med romarji jebilo nekaj moških, ki so bili v vojni pred desetimi leti, Prus je od hudiča soldat, tudi ko mu odsekaš roko, se bo tepel naprej s tistim štrcljem, šele ko ima luknjo v glavi, šele takrat odneha. A bojna polja so bila daleč zgoraj, pot do Rena in Kölna je varna, pa tudi, kdo bi kaj hotel pobožnim in mirnim ljudem, ki s svojimi slovenskimi pesmimi romajo v sveti kraj, v kakšni vasi pa tudi zaplešejo svoj romarski rej, primejo se za roke in stopicajo v krogu, zraven pa vzklikajo nerazumljive besede in prepevajo žalostne pesmi o Mariji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani