nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Čeprav je vedel tudi to, da sta general in papež daleč onkraj gozdov in morij, da njiju prebujajo zvonovi Svetega Petra v večnem mestu, tukaj je tolkel boben, ljubljanski sneg se je prikazal samo še v sanjah.
Naj kiparji in zidarji, ki gradijo binkoštni obok v Santa Ani, mirno nadaljujejo svoje delo, naj vojaki Cardenal, Sepe in Kluger preizkusijo svoj kanon, potrebovali ga bodo, vsi ga bomo potrebovali, od tistih krivulj, po katerih letijo granate, bo marsikaj odvisno, a superior Inocenc Herver in pater Simon nadaljujeta svojo pot, zajahala sta težke tovorne konje, zdaj se počasi zibljeta na sedlih po gozdni poti, ki se čez čas odpre proti reki v daljavi. Nekaj miru potrebujem, pravi oče Inocenc, pueblo je tako nemiren, zmeraj se kaj važnega dogaja, človek bi mislil, da bo imel v misijonih mir, ste vi tudi tako mislili, pater Simon Lovrenc, jaz že, mislil sem, da bom veliko bral in veliko krščeval, da bom vodil tako majhno državo, na to
nisem mislil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani