nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nad drevesi se prikaže majhen oblaček, od smodnika, po smodniku smrdi, po vojni, čeprav ga sem ni mogoče zavohati in čeprav delavci nadaljujejo svoje delo, ne da bi se kaj prida zmenili za nenadni jutranji trušč. Vsi vejo, da gvaraníjski vojaki s patroma Cardenalom in Klugerjem preizkušajo nov top, včeraj so ga pripeljali po reki. Dolgo je potoval top, preden so se ga lahko razveselili, iz daljne katalonske livarne, kjer je bil rojen, kot je ljubkovalno rekel pater Cardenal, tam ga je skupaj s tridesetimi drugimi tam rojenimi sotopovi dala izdelati katalonska provinca Družbe Jezusove, v Barceloni je bil blagoslovljen in naložen na ladjo, ki jo je skupaj s težkimi sotopovi skoraj potopil v viharju tik pred Srebrno reko, potem je potoval skozi pampo od Buenos Airesa, na volovskih vpregah navzgor, dokler ga niso naložili na ladje, skupaj z drugimi soborci, lahko bi se reklo sotopovi, namenjenimi v pueble, v vsak pueblo po en top, trideset topov za obrambo
pred nevarnostjo, ki je iz dneva v dan resnejša, vsi vejo, vendar se nihče noče zavesti, kako resna, smrtno resna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani