nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Mogoče je to tista svetloba, je pomislil, o kateri se mu je sanjalo v noči po dnevu, ko je podal slovesno zaobljubo. Ali pa sotista zevajoča sanjska usta, ki so se odpirala na koncu neznane pokrajine, bila že sporočilo njegove najbolj notranje, njemu še povsem neznane pokrajine, ki ga je opozarjala, da jo bo prekršil. Najprej četrto, potem tretjo, zdaj tudi prvo, vse je prekršil in vsakokrat je bolelo, kakor morda boli ljudi s tolikerimi grehi, s katerimi je bil sam obtežen v spodnji pokrajini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani