nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Družba ga je sprejela medse kot duhovna in formiranega sholastika, naenkrat ni bil več tisti fant, ki je begal po ulicah, sklanjal oči pred superiorjem v hiši in rektorjem v kolegiju, naenkrat se ni več plazil z mokro cunjo po mrzlih tleh, postal je eden izmed njih, naenkrat je bil v prvi vrsti in med najbolj odličnimi in pripravljenimi za velika dejanja; zaobljube večne čistosti, uboštva in pokorščine so bile zanj naenkrat nekaj povsem samoumevnega, samoumevno je bilo, da je hotel podati še četrto, posebno zaobljubo, pravzaprav ga ja samo to zanimalo: da bo po svojih močeh takoj izvršil, če mu bo sedanji ali bodoči rimski škof zapovedal karkoli v zvezi z blagrom duš in širjenjem vere in če ga bo hotel kamorkoli poslati, brez vsakega obotavljanja ali izgovarjanja, čeprav ga sklene poslati k Turkom ali katerimkoli drugim nevernikom, tudi v tako imenovano indijsko deželo ali h kakršnimkoli krivovercem, razkolnikom ali tudi katerimkoli vernikom. Z veseljem in
pričakujočo nemirno nestrpnostjo je sprejel, da bo podal tudi to zaobljubo, z njo bi mogla biti odprta pot tja, kamor ga je vleklo kljub kazni, ki ga je nekoč v noviciatskem času prav zaradi tega doletela - na Kitajsko. Seveda je zdaj Družbo že dobro poznal, nič ni bilo gotovega, lahko bi ga zadržali za učitelja na kolegiju, za spovednika bolnih, za upravitelja oddaljenega posestva, lahko bi šel v blato Panonije, na dunajski dvor alidelat družbo kakšnemu osamljenemu in umirajočemu grofu, lahko bi postal Cicero suae linguae, lahko bi to opravljal pri Svetem Jakobu, lahko bi šel v misijone po podeželju, kjer se je ponekod še zmeraj zadrževal protestantski krivoverski duh, lahko bi ga poslali v Trst, tudi tam imajo slovenske pridige, zares ni bilo nič gotovega v bojni četi Jezusa Kristusa, greh njegovega napuha je bil samo v tem, da je hotel biti v bojni legiji najbolj izbranih in najbolj izpostavljenih, v prvi vrsti legije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani