nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In gledala, kako bo okrog Dobrave drevje cvetelo, kako bo potem na poljih ajda žarela, kako se bodo v vetru zlekali žitni klasi, kako bodo kačji pastirji letali nizko nad vodo, lahko bo poslušala nočno regljanje žab, dokler ne bodo prišli vse krajši dnevi, z njimi jesen, vse daljše sence, in za jesenjo zima, branja, tišine, pogovori, samote, mrzle nedeljske maše z mrzlimi obrazi v cerkvi, in za zimo velikonočni prazniki. A vsako jutro jo bo tu, na steni, čakalo ogledalo, tudi umivalnik, glavnik, milo in dišave, a predvsem ogledalo. Ogledalo, ki je videlo vse, še velik in zoprn mozolj sredi hrbta, če se je prav postavila, bila je v letih, ko ne bi smelo biti več nobenih mozoljev, tudi na hrbtu ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani