nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Rekel je tam na hodniku rektorju, ki ga je gledal s pozornimi in preiskujočimi očmi, da bi rad vstopil v Družbo Jezusovo, a mislil je, česar ni rekel, pa je rektor brez dvoma vedel, mislil je, kako rad bi plul na premcu ladje z velikimi razpetimi jadri v neko kitajsko pristanišče, kakor je tja z Božjo pomočjo plul Frančišek Ksaverij. Čez nekaj tednov je dobil odgovor, kmalu zatem je opravil dolge eksamne, postal je kandidat, novic, prva stvar, ki se je je bil naučil, je bilata, da je o očetu in materi, o bratu in sestrah govoril v tempus praeteritum, kakor je naročala Konstitucija Družbe Jezusove, kmalu je to sprejel v sebi: imel sem očeta, bil je turjaški podložnik. Zapotok in cerkvica v Robu, cerkvica Marijinega rojstva tam za hribi sta bila naenkrat dlje od kitajskih obal, na katere Kaverij ni stopil, on pa nekoč bo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani