nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zagotovo, prav zanesljivo pa Božjo svetlobo spozna in sreča, če vstopi v vojsko Ignacijevih sinov; zakaj bi sicer tolikokrat govorili o tem, da so ti sinovi nekaj tako posebnega in drugačnega od vseh duhovskih mož in žena. Pridige iz bukvic, imenovanih Exercitia sv. očeta Ignacija, je znal na pamet, a v sebi je vedel, da se ti nauki in modrosti v njem nikoli ne bodo preizkusili, če ne bo šel na pot v tiste kraje, ki jih je lahko videl na slikah s Frančiškom Ksaverijem, na živih slikah v procesijah, kjer so nastopali črno pobarvani etiopski otroci, ali na gledaliških predstavah v avditoriju ljubljanskega jezuitskega kolegija, kjer so brali tudi poročila o pogumnih dejanjih misijonarjev, z Božjo pomočjo premagujočih velikanske razdalje, morske viharje, divje zveri, in ki so k luči evangelija spreobrnili toliko divjakov z njihovimi strašnimi nečloveškimi navadami, tudi z ljudožerstvom. Rekel je tam na hodniku rektorju, ki ga je gledal s pozornimi in
preiskujočimi očmi, da bi rad vstopil v Družbo Jezusovo, a mislil je, česar ni rekel, pa je rektor brez dvoma vedel, mislil je, kako rad bi plul na premcu ladje z velikimi razpetimi jadri v neko kitajsko pristanišče, kakor je tja z Božjo pomočjo plul Frančišek Ksaverij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani