nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ali naj zaupa svoje življenje človeku, ki se je zaobljubil čistosti in jo prekršil, kakor jo je seveda prekršila tudi sama, a ona se ni prav nič zaobljubila, nasprotno, hotela je, da se ta stvar vendar že enkrat zgodi, vendar ne tako, ne tako, ne s človekom, o katerem ne ve nič, ve, da je bil jezuit, morda je zbežal, morda ima kaj hudega na vesti, ponoči pogosto ne spi, njegove oči so nemirne in ustnice vroče, njegove roke so močne, ne bo se jim mogla upreti, ta reč bo šla naprej, če se takoj ne ločiod njega. Sestre Pelagije ni bilo, stari sluga je povedal, da se je odpeljala k materi prednici v Solnograd, Katarina je vedela, zakaj: da bi poročala o dveh romarjih, ki živita kakor mož in žena, čeprav to nista, ki v divjem zakonu grešita zoper vse božje in človeške postave tega sveta. Vprašala je, ali je tod čez potovala kakšna vojska.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani