nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Sestra Pelagija je kmalu videla, da teh dveh ljudi, moškega in ženske, ne bo mogla držati narazen, moškega pred vrati ni mogla odgnati kot psa, kadar mu je rekla, da Katarina spi, je sicer odšel, a je potem molče hodil okrog hiše, v velikih krogih in zmeraj bliže, ni hotela biti takšen strašni cerber, čeprav nerada, se je sprijaznila z njegovo pasjo navzočnostjo pred hišo, dvakrat pasjo, saj so bile njegove oči kakor oči psa, ki je hodil za njim. Prinašal je zelišča in ji strogo naročal, katere napitke in kakšne čaje naj pripravi, da se bo izkašljala, da bo iz nje odšla bolezen, ki je v ledenem vodovju zlezla vanjo, takšnega človeka ni mogoče spoditi. Želela si je samo, da bi ta romarka, ki jo je Gospod poslal pod njeno streho in z njo tistega človeka, ki bi pod to streho tudi hotel biti, da bi ta romarka čimprej ozdravela in odšla, stvar je bila preveč zapletena, da bi jo razrešila prav sestra Pelagija, še višje moči od nje je niso mogle, če je spoh
niso namenoma povzročile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani