nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Oni ne odgovori, samo odkimava s štrenasto mokrimi lasmi, ki mu padajo čez obraz, je tako? vpraša Mihael, mrmrajoči moški, oni ki so garali in vlekli vozove iz blata, mu pritrjujejo, zdaj ni čas za počitek. Oča Tobija, reče konjar in pljune, oča s Ptuja imajo stopetdeset let ali več, pa nikoli ne sedejo v senco. In ne pomisli, da ni nikjer nobene sence, dan je mrk, oblaki visijo nizko nad vrhom gore, nad lehami snega, pod previsom, kamor so namenjeni, v blatu tičijo, neurje se pripravlja, tu pa človek sedi ob drevesu, kakor da sedi v senci sredi ljubega dne in noče pomagati, noče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani