nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Pomislila je, da je pogledal v njeno notranjost, odprta je bila, odprta notranjost, Bog daj, da ni bila brezno, njena notranjost. Med Amalijinim smrčanjem in skovikanjem iz bližnjega gozda, med oddaljenim romarskim petjem je bila Katarina naenkrat spet čisto sama. Vedela je, da ne sme misliti nanj, mislila bo na ljudi, ki jih je pustila same, mislila bo na očeta, ki je ostal sam, na Arona, ki leži pred hišnim pragom in ob vsakem šumu dviguje glavo čakajoč, da bo prišla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani