nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Joyceov učenec, poved v sobesedilu:
Zadaj za žarino, tam kjer so globoke notranje oči, ki so skrite pred lučjo, ki v globini glave, v globini prostora premagujejo čas, tam se pred notranjim pogledom vrstijo nervozne slike tržaškega pristanišča, meglenih ljubljanskih in še bolj meglenih londonskih ulic.
Proti jutru, proti svetlemu julijskemu jutru, ko vendarle potone v neko stanje, ki je samo podobno spanju, sliši korake z ulice, glasne besede. Onkraj zidu ljubljanskih zaporov je mestni pločnik, jutranji ljudje hitijo na delo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani