nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Joyceov učenec, poved v sobesedilu:
Visoko pod stropom je luč, vso noč gori, v zenicah mu plešejo rdeče žarice, s kosmato deko se pokriva čez oči, vso noč ne more zaspati. Zadaj za žarino, tam kjer so globoke notranje oči, ki so skrite pred lučjo, ki v globini glave, v globini prostora premagujejo čas, tam se pred notranjim pogledom vrstijo nervozne slike tržaškega pristanišča, meglenih ljubljanskih in še bolj meglenih londonskih ulic.
Proti jutru, proti svetlemu julijskemu jutru, ko vendarle potone v neko stanje, ki je samo podobno spanju, sliši korake z ulice, glasne besede.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani