nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Naenkrat se mu je zazdelo, da ni več poti, da se ozke ulice čudno križajo in mešajo, da so prehodi vsi enaki, pročelja zmeraj ista in ista. Stopil je hitreje in se zaletaval v vrata in se oziral k zmeraj istim oknom, ki so jih obkrožali venci kipcev, svetnikov in golih angelčkov, na vsaki hiši, okrog slehernega okna ples teh mirnih, drobnih teles. Hitreje je stopil, kljub temu, da so ga že silovito bolele noge, nenadoma je tekel, nekje mora biti kak preklet izhod ali vhod, z glavo se je zaletel ob nizek nadzidek, da mu je po čelu pocurljala kri in potem ni vedel, ne kod ne kam s korakom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani