nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Nihče ga ni ustavil, ko je stopil na ono stran in čez polje in so mu potlej v očeh zasijali številni ognji in sence, ki so hodile med njimi, šotori, konji, ki so jih možje vodili na povodcih, vrvenje pravega vojaškega taborišča.
Vojščaki, častniki v oklepih, dolge sulice, puške, sablje v soju ognjev, slama povsod po tleh, rožljanje nekakšnih kovinskih predmetov, vsi ti prizori, vsa ta opravila, ta vrvež, ta vojska, ta zmeda v mestu in v njegovi okolici, vse to živi v nestrpnem in velikem pričakovanju jutrišnjega dne.
To je ta noč, ko Johan Ot tava naokrog s tesnobo v prsih sredi migetanja podob in ljudi in predmetov, to je ta meščeva noč, ki so jo ljudje tako dolgo čakali in bo daljša od vseh doslej, kajti to je noč pričakovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani