nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
V glavi je nabijalo kot poprej tisti udarci kladiv in sekir in vse skupaj se je mešalo med njuno sunkovito sopenje. Ne, ni bilo ljubosumje ali kak podoben občutek, čuden nemir je bil, ki je glodal in votlil po notranjosti telesa, vsekakor utrujenega in izčimžanega telesa, od neskončja beder in vina razredčenega in razkrojenega organizma. Kaj ta kaos, je toktokalo v glavi, kaj ta zmeda od začetka do konca, od Lampretiča do štiftarjev in volkov in samotnih poti in hribovskih zaselkov, kaj vsi ti dogodki, to nesmiselno in vztrajno premetavanje sem in tja, kaj ti sodniki in žolnirji in plemstvo in vikarji in škofi in Leopold in vse te ženske, kaj hoče Johan Ot, od kod se je vzel in kam gre in kaj pravzaprav počne sredi tega neskončno v isto pretakajočega se trenutka?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani