nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
V noč odhajajo in mesto s svojim bučanjem, s svojim strahom pred nevihtnim obetom, grožnjo, ki že ves dan visi v vseh njegovih prvinah, ostaja daleč za njimi, bledi soj visi za njimi v zraku, prosojna meglica, ki se ne more prebiti skozi gostoto teme, ko odhajajo v noč, v oddaljeni mir med penasto listje.
To je trenutek počitka, sprostitve, kratek trenutek brez vrtinčenja gostega zraka, težke, močnate vročine.
To je trenutek, ko morejo oči v nepredirni čvrstosti teme ugledati le soj vžigalice, svetlo ploščad obraza z izrazom miru, ko morejo ušesa slišati le neznansko šumenje neštevilnih listov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani