nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Prasice, rečejo ustnice, prasiceprasice, se v neznanski saharski suhoti pregibljejo razpokane ustne, ko mu sedajo na trebuh, odpenjajo srajco, sezuvajo čevlje in tak ringaraja okrog ubitega rebéla, levkupubogagmajna, da se tresejo šipe gimnazijskega poslopja okrog zmrcvarjenega, zmaličenega puntarja na klopi. Črne ptice krokarji mu kljuvajo po prsih in v dolgih štrenah vlačijo drobovje iz trebuha, po glavi in očeh mu kljuvajo, okrog pa blazen ljudožerski ples omahujočih postav. Črna reka skozi zenice in topel pritisk mehke dlani na temenu, ko odpira oči in se oblike spravljajo skup v znane podobe, ko mu kanejo hladne tekočine rizlinga na ustne, ko na široko odpre oči in dolgo dolgo zre v črno nebo nad seboj, brez razpoke, brez zvezd v črno nebo nad seboj, ko reče: še zmeraj ni deževalo, sranje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani