nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Trenutek, ko jezik otrpne v ustih, ko zmanjka besed in misli, ki bi jih spočelo, ko ni zaveze božje, ko se pod mostovi mesta razkolje reka, ko ni ne pravičnih ne nespametnih duš, ko se sodijo narodi, ko sence zbežijo, ko stvarstvo zatrepeta v nemi grozi, ko se poslednja slutnja dotakne neba in zemlje. V takem trenutku predmeti mesta zadihajo svoje nemo življenje, sami iz sebe zanetijo visoko bleščečo grmado, steber do neba. Zdaj se ni mogoče več izogniti težkemu zraku, ki s svojo strašno težo objema mesto, vsepovsod plameni s svojo temno težo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani