nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Tudi v Vencu Poviškaju so bili zarodki vseh človeških strasti: nekatere so že v kali pomrle, druge so pognale in se razbohotile v cvet, tretje so čakale svojo pomlad. Maščevanje se je zelo pozno zbudilo v njem. Zbudilo se je sicer sunkovito in se z zanosom razraslo, a živelo je kratko življenje, podobno življenju muhe enodnevnice: v jutranjizori se je izleglo in o prvem svitu radostno vzletelo soncu naproti, o svetlem dnevu je veselo frfotalo pred velikimi črnimi očmi Venca Poviškaja in ga zapeljevalo s svojimi pisanimi prosojnimi krili, o mraku pa je že omagalo pod prvo kapljo večerne rose, ki je legla na lahka krila; zgrudilo se je ob klancu in umrlo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani