nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Zinka je bila še pozno v noč tako dobrodušna, da ni s komolci hebala pijanega Mojega Jezusa za mizo, ko se je po svoji stari navadi razjokal in psoval, pač pa je mirno prenašala njegovo zmerjanje in ga celo prisrčno božala z mehko dlanjo po redkih ščetinastih laseh, da je Moj Jezus od začudenja in ginjenosti tako pretresljivo zatulil kakor še nikoli.
»O, Moj Jezus, tepsti bi me morala, tepsti, ker sem taka zverina, ne pa - - o - - - « je krčevito zahlipal in s tako silo stresel glavo, kakor bi hotel z njo zavrtati v črvivo mizo.
»Kakšna zverina neki,« je rekla Zinka in ga potrepljala po rami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani