nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Srce Venca Poviškaja je bilo tako zakrknjeno in trmasto zamaknjeno v ta ničvredni svet, da ga častitljivo in bradato obličje boga očeta, ki je sicer viselo tudi v Marjančini sobi, ni prav nič potolažilo; ravno narobe, dvakrat ga je celo tako razkačilo, da je zvrnil pisker vode v ogenj in se zatekel v prazno izbo.
Legel je po mrzlih deskah, slekel suknjič, ga zvil, si ga dal pod glavo ter se zamaknil v strop. V zakajenem stropu je bil odtis železnega hlačnega gumba, ki ga je nekdo kdo ve kdaj odtisnil v mehki les - in v tisti odtis se je Venc Poviškaj zamaknil vselej, kadar je ležal na peči in razmišljal o svoji bridki usodi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani