nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Moj Jezus je napregel Mico, sedel na kozla in pobje so se odpeljali brez cvetja, brez godbe in brez občudovanja. Nihče se ni s trepetajočim srcem poslovil od njih, samo teta Marjanca je segla v omaro po zaprašeno steklenico stare blagoslovljenevode, jo nalila v kozarec, pomakala vanj suho oljčno vejico in vztrajno letala za Vencem, ga škropila in mu polagala na srce, naj se nikar ne napije in naj se nazaj grede nikar ne vozi z Mojim Jezusom, da se mu kaj ne pripeti.
»Saj, saj,« se je Venc glasno usekoval in obljubljal, da jo bo ubogal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani