nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
Zamežikal je vanje s svojimi velikimi, mokrimi, nejasnimi očmi ter se še enkrat poribal ob deblo, da ga je spet obsula hladna rosa. Zadovoljno je zapredel, si s široko roko obrisal obraz in se zamaknil po dolini, da bi presodil vreme. Jutranja meglica se je že raztajala, nebo je bilo jasno, Krn je žarel v prvem soncu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani